Izdelki zavoda Zrnje
DOMAČA SUŠENA ZAČINJENA GOVEDINE ( BEEF JERKY ) je narejena iz pustega govejega stegna 100% slovenskega porekla, kateremu je bila odstranjena vsa maščoba, narezan na trakove in nato posušen, da se prepreči kvarjenje. Običajno to sušenje vključuje dodajanje soli za preprečevanje razvoja bakterij na mesu, preden je bilo odstranjeno dovolj vlage. Beseda "JERKY" izhaja iz besede ch`arki, ki izvira iz ljudskega jezika staroselcev severne Amerike Quechua, kar pomeni "posušeno, nasoljeno meso".
Zaradi nizke vsebnosti maščob in vlage je DOMAČA SUŠENA ZAČINJENA GOVEDINA ( BEEF JERKY ) prava beljakovinska bomba. Prav zaradi tega jo redno uporabljajo profesionalni vojaki, profesionalni športniki ter vsi, ki po napornem treningu ali delu potrebujejo nove moči. 30 g pustega govejega mesa na primer vsebuje približno 7 g beljakovin. Z odstranitvijo 15 g vode iz mesa se razmerje beljakovin poveča na skoraj 15 g beljakovin v 30 g ZAČINJENE GOVEDINE ( BEEF JERKY ) in vsebuje samo sedem gramov maščobe.
Domačo sušeno začinjeno govedino (Beef jerky) pripravljamo po starih receptih tako imenovane metode sušenja na nizkih temperaturah s soljo in začimbami. Trenutno proizvajamo “originalni” okus in “original dimljeno”, a v pripravi imamo okus Čili-Sriracha.
Tinkture so alkoholni izvlečki zelišč, z vonjem, barvo in okusom po zelišču, iz katerih so pripravljeni. Zaradi uporabe različnih ekstrakcijskih medijev (večinoma 70, 50, 40 in 30-odstotnega etanola, v ljudskem zdravilstvu se uporablja dobro sadno žganje) in daljšega časa ekstrakcije, je obseg ekstrakcije učinkovin iz droge večji. Tako imajo tinkture dosti močnejši učinek kot čaji in jih zato tudi uporabljamo v manjših količinah.
Zaradi visoke vsebnosti alkohola je večina tinktur le za zunanjo uporabo, v primeru peroralnega jemanja pa se kane predpisano količino kapljic tinkture na kocko sladkorja ali v pol kozarca vode in jih tako razredčene popije. Izjema so le nekateri pripravki za uporabo v ustni votlini (npr. kapljice proti zobobolu), ki jih v predpisani količini nakapamo direktno na obolelo mesto.
Zeliščni čaj je pijača iz posušenih delov zelišč, ki se pripravijo običajno kot poparek ali prevretek za vzdrževanje zdravega in varnega življenja. Ne vsebujejo listov čajevca, zato podobno kot sadni čaji ne sodijo med prave čaje. Pogosto se za pripravo zeliščnih čajev uporabljajo zdravilne rastline in kadar gre za zeliščni čaj, ki se namensko uporablja v farmaciji, govorimo o zdravilnem čaju - njihov učinek je le redko klinično preskušen in temelji zgolj na dolgotrajni tradicionalni uporabi. Med zdravilnimi rastlinami za zdravilne čaje se uporabljajo na primer poprova meta, kamilica, lipa, žajbelj
Tinkture so alkoholni izvlečki zelišč, z vonjem, barvo in okusom po zelišču, iz katerih so pripravljeni. Zaradi uporabe različnih ekstrakcijskih medijev (večinoma 70, 50, 40 in 30-odstotnega etanola, v ljudskem zdravilstvu se uporablja dobro sadno žganje) in daljšega časa ekstrakcije, je obseg ekstrakcije učinkovin iz droge večji. Tako imajo tinkture dosti močnejši učinek kot čaji in jih zato tudi uporabljamo v manjših količinah.
Zaradi visoke vsebnosti alkohola je večina tinktur le za zunanjo uporabo, v primeru peroralnega jemanja pa se kane predpisano količino kapljic tinkture na kocko sladkorja ali v pol kozarca vode in jih tako razredčene popije. Izjema so le nekateri pripravki za uporabo v ustni votlini (npr. kapljice proti zobobolu), ki jih v predpisani količini nakapamo direktno na obolelo mesto.
Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec; znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki. Uvrščamo jo v rod lukov. Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline (vonj po česnu, rjavi medvedi radi jedo čemaž, listi suličaste oblike ...).
Razširjenost čemaža
Raste divje v vsaj deloma senčnih hrastovo gabrovih ali bukovih gozdovih ali v negozdnih združbah po vsej Evropi (vključno z Veliko Britanijo) in zahodni Aziji. Raste od marca do junija in cveti od aprila do maja v gosto poraslih preprogah.V Sloveniji raste čemaž skoraj povsod. Na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v prekmurskih ravninskih gozdovih.
Opis rastline čemaža
Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni. Snežno bel cvet je sestavljen iz 2–3 suhokožnatih ovršnih listov. Pokončno steblo, ki zraste največ 30 cm visoko, ima bodisi trirob bodisi okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico.Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici (Convallaria majus) in podlesku (Colchicum autumnale), ki pa ne dišita po česnu. Šmarnično cvetje je precej drugačno od čemaževega. Listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.
Čemaž v prehrani
Čemaž so uživali že Rimljani, ki naj bi ga imeli celo rajši kot česen. Čemaž je v celoti užiten, vendar ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Uporabi se lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo. Največ nabiramo liste, ker jih najlaže opazimo. Pripravimo lahko čemaževo juho ali uživamo presnega v solatah in v namazih (Čemažev namaz). Z nekuhanim in narezanim čemažem se lahko začini vse vrste jedi.
Učinki čemaža
Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Čemaž se uporablja predvsem v ljudski medicini, ker spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkuje razkužujoče in je dobro sredstvo proti glistam v črevesju, čisti kožo in posledično odpravljal izpuščaje in lišaje, epopee celjenje ran in blagodejno vpliva na celo telo. Čemažev sok pa naj bi celil rane.Poleg tega je dober antiastmatik (proti astmi), znižuje holesterol, je diuretik (odvaja seč iz telesa) in antipiretik (niža vročino).